JANUAR – PROSINEC
Kakršno bo vreme prvi dan, tak bo veliki srpan.
Kar boš delal na novga leta dan, to boš delal cel let in dan.
Če bo prosinca mokrilo, bo pole in grozdje slabo rodilo.
Če je toplo v januarju, spomlad se pokvari.
Če prosinca grmi, slabo vreme preti.
Če prosinca ni snega, ga mali traven da. V prosincu toplota, svečana mrzlota.
Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušec to nadomesti.
Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja.
Če vidiš prosinca komarje igrati, je treba s senom varčno ravnati.
Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka.
Jasni dnevi prosinca so veselje vinogradnika.
Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike.
Malo vode prosinca da obilo vinca, prosinec često naznanja v vodi, da bo malo v sodi.
Prosinca gorkota, v jeseni sirota.
Prosinec mili, Bogu se usmili.
Prvega prosinca in zadnjega sušca je zima najhujša.
V januarju toplo, v februarju hladno.
V prosincu je bolje videti v hlevu volka, kakor brez suknje na polju moža.
V prosincu zelena ledina, slabo se bo redila živina.
Vredno novo leto da nam dobro žetvo.
Anton
Če Anton z dežjem prihaja, se zemlja še dolgo napaja.
Neža
Če gredo na Neže dan žene na Kum bose, bodo kopice žita goste.
Na dan Neže se kuram rit odveže.
Pavel
Če je na Pavla jasno nebo, dobra bo letina – stari pojo.
Če na Pavla sonce sije, gornik dosti vina vlije, trikrat žito dobro dozori in po volji kmetu se godi.
Če na Pavla dan je čist in jasen, bo zemlje sad v tem letu krasen.
Če Pavel nebo razjasni, letina dobra gotovo sledi.
Če Pavel po kopnem prihaja, Jurij po snegu prihaja.
Kadar na spreobrnjenje Pavla sneži in deži, letina slaba in huda preti.
Kakršno je vreme na Pavla stola dan, tako bo ostalo mesec dan.
Lepo in jasno Pavla spreobrnjenje je rodovitnega leta znamenje.
Sonce na Pavla stola dan obilo žita in vina da, če pa sneži, žito se podraži.
Trije kralji
Če na Tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno.
Če na Tri kralje jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne sode.
Vincenc
Če na Vincenca sonce peče, obilo vina v sode steče.
Če se na Vincenca sonce le toliko pokaže, da bi mogel konja osedlati, dobra napoved za vino ne laže.
Če Vinka sonce peče, v sode vino teče.
Če Vincenca sonce peče, po grlu vince gladko teče, tako dobro vince dozori, da motne dela ti oči.
Če Vincenc ima sončno vreme, dobro je za žito in vinske gore.
Kakor okrog Vincenca bo, tako čez leto ostalo bo.
Fabijan in Boštjan, sok v drevju pognan.
Koliko dni pred Petrovim stolom grmi, toliko po njem mrazi.
Makarij
Kakršno je na Makarija vreme bilo, takšno v kimovcu bo.
Makarij jasen in meglen naznanja prav tako jesen.
FEBRUAR - SVEČAN
Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena.
Ako je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana, ako pa je mraz, se poti obraz
Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo.
Bolje volka v hlevu imeti, kot se ob toplem soncu v svečnici greti.
Če jazbec pred luknjo na soncu je zdaj, gre za štiri tedne rad nazaj.
Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo.
Če je na Blaževo oblačno, bo na Jurjevo privlačno.
Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.
Če je svečnica topla in sončnega vremena, bodo čebele bogate in dobrega plemena.
Če je svečnica topla, sneg prinaša, če je mrzla, ga pa odnaša.
Če kaplja od sveče prej kot od strehe kane, huda zima še nori in kakih 27 dni ostane.
Če na svečnico deži, se kmalu pomlad oglasi.
Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi.
Če na svečnico sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog zahaja.
Če o svečnici burje ni, malega travna rada znori.
Če o svečnici letajo mušice, nosimo še potem rokavice.
Če se na svečnico jasno zdani, zima se raje še zadrži.
Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži.
Če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zasije.
Do svečnice mlaska, po svečnici praska.
Jasen in sončen dan svečnice obeta dobro za lan.
Kadar je na svečnico dež in Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo.
Kadar je na svečnico jug, je še daleč plug.
Kadar je svečnica jasna, obeta čebulnicam hasna.
Kadar je svečnica oblačna, kmetica ne bo lačna.
Kadar je svečnica zelena, je velika noč snežena.
Kadar Matija zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje.
Kakor na Petrovo vreme kane, tako ves mesec ostane.
Kar svečana ozeleni, se rado posuši.
Kolikor na svečnico škrjanec žvrgoli, toliko ga po svečnici slišati ni.
Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi.
Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, novembra pa z ravnine v gore.
Se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja.
Valentin ima ključe od korenin.
MAREC - SUŠEC
Brezen je desetkrat na dan jezen.
Če breskve pred Gregorjem cveto, trije eno pojedo.
Če Gabrijela zmrzuje, slana več ne škoduje.
Če jagnjeta v sušcu na tratah nore, rada v aprilu v hlevu leže.
Če je lepo na Jožefovo, veselo bo srce kmetovo.
Če je na Jožefovo lepo, bo tudi koruza obrodila lepo.
Če je na Ruperta jasno nebo, bo malega srpana ravno tako.
Če je Šmarna v postu prav gorko, bo še prihodnjega leta toplo,
Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila.
Če na 40 mučenikov dan zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje.
Če ne prej, na Jedrt gorka sapica pihlja.
Če se igrajo v sušcu mušice, v aprilu vzemi rokavice.
Če se sušca da orati, bo treba aprila jokati
Če sušca dolgo sneg leži, to setev močno zamori.
Če sušca grmi, dobra letina prihiti. Če sušca grmi, lakota beži.
Če sušca prah okrog pometa, prav dobro letino obeta.
Če vodi sušec na paše zelene, april jih nazaj v hleve požene.
Dež pred velikim travnom tisto noč, pride dobra letina v pomoč.
Jera prinese roso v košarici.
Kadar je sušca še zeleno, redko leto je plemeno.
Kadar slive marca in aprila cveto, ne obrodijo.
Kadar sonce svete Jere obsije, čez tri dni sneg pokrije.
Kar v breznu zraste, april pobrije.
Kolikokrat je v sušcu slana, toliko dni stoji megla srpana.
Kolikokrat sušca megla stoji, tolikokrat poleti ploha prigrmi.
Kolikor sušca megle, toliko poleti dež gre.
Na Gregorjevo najvišji gorjanec na drevo potrka.
O Gregorju pravijo: Kmet dolgo njivo orje, klobuk postrani nosi, pa staro ženo kruha prosi.
Po Gregorju od vsakega vetra sneg kopni.
Sušec mišje luknje maši.
Sušec jajce na kolu znese.
Sušca goste megle plohe poletne rede. Sušca veliko megle dobro leto daje.
Sušca prah obvelja kakor kepa zlata. Sušec pšenico po prahu valja.
Sušca sneg je setvam kreg.
Sušec preveč gorak, mali traven naopak.
Sušec suši, mali traven deži, veliki hladi.
Sušec vodo kali.
Sveti Gregor je materi kožuh kupil.
APRIL – MALI TRAVEN
Aprilski dež mrtvo seje.
Če češminje brhko cvete, rž rado bogato daje.
Če je april deževen, kmet ne bo reven.
Če je Jurija dež in na Petra suša, se raduje kmetova duša.
Če je moker april, bo kmet veliko pridelkov dobil.
Če je na Jurija lepo, vina dosti bo.
Če malega travna grmi, slane se kmet več ne boji.
Če malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje.
Če na veliki petek dežuje, dobro se leto napoveduje.
Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje.
Če se o Jurjevem krokar lahko v žitu skrije, mlatič jeseni dosti cepcev razbije.
Če sušca sneg kazi, malega travna sneg gnoji.
Jurij kaže duri. Jurij zakuri in odpre nam duri. Jurij podkuri.
Jurij še pred mlajem da malo sena.
Kadar je o maju Jurij, ni krme skozi duri.
Kadar murva brsti, slane se več bati ni.
Kolikor dni so žabe pred Jurijem ali Markom regljale, toliko dni bodo potem molčale.
Na Jurja dan je pravi čas, da nam rž pokaže prvi klas.
Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča in suša soparna.
Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh.
Več ko ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni.
V dežju drevo cvete, sadja ne daje.
Za april velja, da je še vedno veter bril.
Za prvi in zadnji april nas bi vsakdo rad nabril.
MAJ – VELIKI TRAVEN
Ako prvega maja dan dežuje, dobro letino oznanjuje.
Brez dežja Pankrac in Urban, up dobre trgatve je dan.
Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno.
Če je na Urbana lepo, rado suši se poleti seno.
Če je pred Servacem poletje, mraz rad pritiska na cvetje.
Če maj se z vročino začenja, mraz še po Urbanu rad ne jenja.
Če na Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije.
Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče.
Če se Urbanu sonce zahoče, bo tudi poletje suho in vroče.
Če Urban greje zelo, trgatev dobra bo.
Če Urban suši in Vid mokri, bo prav za žejne ljudi.
Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.
Dež ob vnebovhodu za košnjo ni pogodu.
Filip napija, Zofija popija.
Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena.
Kadar pride mesec maj, vpraša, če je še v kašči kaj.
Kakor je vreme Urbana, tako bo tudi malga srpana.
Kdor nima ob Filipu in Jakobu še voza sena, naj se gospodar preobrne.
Kocjan gobe seje in v zemljo da, Primož pa pobrana.
Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni na začetku, je ob koncu tako.
Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti vsega.
Na Urbana sonce gorko, obilno vina, ki bo sladko, če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi.
O Urbanu se mora trta videti s hriba v hrib.
Po svetmu Servati ni mraza se bati.
Saditi fižol na Florjana, je dovolj zarana.
Slana v začetku maja zoritvi sadja jako nagaja.
Sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij so ledeni možje, če prej ni slane bilo, tudi pozneje ne bo mrzlo.
Urban glive v zemljo meče, Primož jih pa povleče.
Urban jasen, jeseni hasen.
Velikega travna če pogosto grmi, se kmet dobre letine veseli.
Velikega travna mokrota, malega srpana suhota.
Veliki traven moker, rožnik pa mlačen, kmet bo to leto žejen in lačen.
JUNIJ – ROŽNIK
Ako na Medarda dežuje, štirideset dni še naletuje.
Ako na Medarda deži, se grozdje do brente kazi.
Ako na Medarda je vreme lepo, najlenejši kosec pospravlja suho seno.
Ako na Ivanje brli, po Ivanju kipi.
Če Anton seje proso, gre Vid tretji dan pogledat, če z njim kaj bo.
Če Barbara deži, bodo jeseni grozdja polne kadi.
Če je megla na Vida dan, je pšenica malo prida.
Če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi.
Če kres deži, orehov ni. Če na kresni dan dežuje, orehom slabo prerokuje.
Če rožnika sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, strdi.
Če rožnika toplo dežuje, kašče in uljnjake napoveduje.
Če se Medard kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni.
Če trs pred Vidom ocvete, se dobrega vina nadejati smete.
Če vinska trta ne cvete kersnika, ostane lesnika.
Dež na Vida, ječmenu ne kaže kaj prida.
Dež na Šentjanža, slabo letino nareja, sonce naj se raje pratiki smeje.
Do kresa suknjo oblači, po kresu jo pa seboj vlači.
Junija toliko dežuje, da zadnji koreninici zadostuje.
Kadar na Ladislava dežuje, dež še dolgo kraljuje.
Kakor vreme kresnic, tolko bo tudi žanjic.
Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane.
Kakor se Medarda zdani, vreme še štirideset dni trpi.
Kakor vreme rožnika mini, taka se grudna ponovi.
Kolikor dni kukavica še po kresu kuka, toliko tednov po Mihaelu v roke ne huka.
Lepo vreme prvega dne, kmetje se letine vesele.
O kresi se dan obesi. O kresi je dan tako dolg, da človek, če se skrči, vanj trči, če se pa stegne, vanj dregne.
O kresu je tako dolg dan, da če bi zjutraj kravo vodil, ima zvečer tele.
O kresu se mora vrabec že v prosu skriti.
O Vidi se skozi nič ne vidi.
Pred kresom prosi, naj deži, potem prositi treba ni.
Pred Vidom napovedujejo muhe dneve prav suhe.
Preveč dežja v rožnem cvetu ni nič kaj po volji kmetu.
Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje.
Rožnik deževen, viničar reven.
Sever, ki ta mesec vleče, obilo žita povleče.
Svetga Vida meglica pride po vince in pšenico.
Sveti Vid je češenj sit.
Štirideset dni se nebo solzi, če na Medardovo iz njega rosi.
Urabanovo sonce in Vidov dež, na dobro leto upati smeš.
Vidove megle se žito boji, če Murčar jo vidi, o žetvi dvoji
Vnebovhod je tak praznik, da tič tiča ujame, da meso je, človek pa človeka navije, da vino pije.
JULIJ – MALI SRPAN
Ako 2. julija v dežju leto obiskuje, s hriba v tedne oznanjuje.
Ako do Urha slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase.
Ako je dež na Cirila in Metoda, oreh in kostanj domala ogloda.
Ako je drugi dan malega srpana grdo, še štirideset dni bo mokro.
Ako je drugi dan tega meseca lepo, štirideset dni bo tako.
Ako je na Lovrenca in Antona lepo še jeseni tako.
Ako je vreme še tako deseti dan, tako bo z malim še veliki srpan.
Ako na Marjetin dan dežuje, orehov in lešnikov ni, seno pa se ne posuši.
Ako na Magdaleno dežuje, se dež še rad obdrži.
Če je Aleš suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh.
Če je Jakob lep, bo božič mrzel, a obilna jesen, to je znano vsem ljudem.
Jakobova ajda in Ožbaltova repa sta malokdaj lepa.
Je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno.
Kakor vreme Jakoba dopoldne, tako bo tudi pred božičem te dni.
Magdalena drobničarka, Ana pogačarka
Marjeta grom in strelo obeta.
Mrzel in moker mali srpan, trtnemu sadu je močno v bran.
Na nebu megla 25.dne, hudo zimo napove.
O Jakobu pšenica zori ali zgori, grozdje pa na božjo pot odide in šele ob Jerneju nazaj pride.
Pasji dnevi mrzli in deževni so za vincarja revni.
Pred Jakobom tri dni lepo, rž v redu dozorela bo.
AVGUST – VELIKI SRPAN
Če Lovrenc jasen, bo grozd strden in vincar glasen.
Če je na Lovrenca lepo, tudi jeseni ne bo grdo.
Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči.
Če se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje.
Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo trpi.
Če vika maša mokri, mala maša praši.
Če velikega Šmarna sonce peče, dobro vince v sod poteče.
Kakor Jernej in zadnji srpan vremeni, se vsa jesen drži.
Lovrenc deževen nam vino sladi in ajda moč po njem dobi.
O Lovrencu mora biti pletev končana.
Orehe piškave stori rad dež na Janeza glave.
Po vremenu Jerneja se vsa jesen nareja.
Rok išče otrok.
Slana na Jerneja, gotovo bo zijala vrana.
Sonce srpana grozdje meči, z medom navdana ajda diši.
Srpana če veter zvedri, vreme še dolgo trpi.
Strd za potice popijejo Jerneja meglice.
Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimavec ne prekuha.
Veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma.
Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži.
Zrel grozd Jerneja dobiti, dosti bo sladkega mošta.
SEPTEMBER – KIMAVEC
Ako je na Ilja jasno gorko, bo štiri tedne vedro.
Til oblačen, meglen, grda, deževna jesen.
Ako je Matevž vedren, bo prijetna jesen.
Ako na Mateja sonce sije, kmalu lepa jesen zasije.
Ako je Mavricija jasno nebo, vetrovi po zimi hudo brijejo.
Ako Mavricija sonce zasije, pozimi huda sapa brije
Če Mihael v želodu leži, obilno s snegom božič gnoji.
Če na Mihalevo sever vleče, veliko zimo in sneg obleče.
Če o Mihaelu žerjavi še ne gredo, pred božičem zime k nam ne bo.
Če pred Mihaelom jasna noč, bo tudi zima imela veliko moč.
Do Mihaela na soncu, potem se na peči otava suši.
Kadar prve dni kimovca pogostoma grmi, bo dosti tepkovca, pšenice, rži.
Kakršen kimavec, takšen bo sušec.
Kakršno bo vreme na Ilija kazalo, bo ves mesec ostalo.
Kakršno vreme na malo mašo nastane, rado še dva meseca ostane.
Kakršno vreme o kimavca mlaji, takšno je vso jesen najrajši.
Kakršno vreme na malo mašo kane, tako trideset dni rado ostane.
Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši.
Miha podpiha.
Miha kašo piha.
Mihaela če grmi, viharjev veliko pozimi buči.
O Mihaelu rad žene hudič polhe.
Slana pred Mihaelom če pada, tolikokrat ob letu o trjakih je rada.
Šišk veliko Mihael da, zgodnja bo zima in veliko snega.
Več boš o Miholji nakosil, kot o pustu naprosil.
Zagledati na nebu šmarni križ, pomeni smrt tisto leto.
Žerjavi ko lete na tuje, brž se zima približuje.
OKTOBER – VINOTOK
Če je Gal suhoparen, oznanjuje, da ob letu suša pripotuje.
Če je na Uršule lepo, še lene babe nastil dobe.
Če je vlažen in mrzel Luka, repo popuka in osmuka.
Če na Urše dan kmet zelje pospravi, mu ga vreme Simona in Jude v nič ne pripravi.
Če vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije.
Kakor Uršule dan je, bode tudi pozimi stanje.
Kakor je Urša pričela, bo zima vsa izpela.
Kakršno vreme Urša prinese, tako se rada jesen in zima obnese.
Luka pravi Urši: pospravi repo, sicer ti jo bom s snegom zabelil.
Lukež, repni pukež.
Oktober je dober.
Simon in Juda se s snegom prebudita.
Urša v kad repo buša.
Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje.
V oktobru burja, mraz, januarja sončen čas.
Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje.
Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi buče.
Vreme vinotoka je aprilu za poroka.
NOVEMBER – LISTOPAD
Ako na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje.
Ako na mrtvih dan deži, vreme po snegu diši.
Ako je na Vseh svetnikov dan lepo vreme, bo prihodnje leto veliko žira.
Ako je na Lenartovo lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako.
Ako je na Martinje lepo, bo za tri dni grdo.
Cecilije grmenje, dobre letine znamenje.
Če za Martina sonce sije, huda zima bo.
Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.
Če pred Martinom zmrzuje, je pred božičem povodenj.
Če pred Martinom zmrzuje, prihodnje leto češenj ni.
Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja.
Če je za Martina dež, je potem zmrzlina, pozebe ozimina in je tu draginja.
Če je Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen.
Če se o Martinu vinska buča z zelenim trtnim perjem zamaši,
Če Cecilija hudo grmi, dosti pridelka ob letu kmet dobi.
Do vseh svetih grdo, po vseh svetih lepo.
Elizabeta na belem konju prijezdi.
Klemen zaklene, Katarina grušta, Andrej vse s snegom pokrije.
Kakršen Konrada dan, takšen bo malone ves svečan.
Kakršno vreme je na Ivana dan, tako pozimi, posebno svečana.
Katarina ali kres, če je mrzlo, neti les.
Katarine dan ne laže, če po sebi prosincu vreme kaže.
Ko pride svet Martin je paše konc.
Kolikor ima Lenart snega na planini, toliko ga ima božič v dolini.
Lenart zemljo zaklene.
Listopada gredo duše v nebo, kakor čebele iz panjev.
Listopada zmrzlina, je svečana ne bo.
Listopada južnina, svečana mrzlo.
Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh.
Mraz na Vse svete pomeni lep Martinov dan.
Na Andreja sneg, z žitom kreg.
Pozimi hudi zameti, če so deževni vsi sveti.
Vseh svetnikov mraz, o Martinju topel čas.
Vsi svetniki radi prineso kak dan še vreme lepo.
Za Martina če je jasno, bo v treh dneh sneg, če oblačno, sneži še na ta dan.
Za soncem Martina pride takoj sneg, zmrzlina, pa čeprav ta dan greje, tri dni se babje leto šteje.
Za svetga Andreja je sneg železen.
Za sveto Elizabeto greš v mest na vozu, iz mesta pa že na saneh.
Za sveto Katarino če dežuje, tedaj bo vlažna zima, če pa je takrat sneg, bo snežena.
DECEMBER - GRUDEN
Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto dosti vetrov.
Ako prvega dne v adventu na Barbaro je mraz, trajal bo ves zimski čas.
Ako se vidi na Barbare dan na njivi strnišče, se bo videlo potem vsak mesec.
Ako se zmrzlina grudna ne otaja, še prosinca hujši mraz postaja.
Božični veter vzame rž.
Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje.
Dež in veter pred božiček, koplje jamo rad mrličem.
Dež na Štefanje obeta le malo žita drugo leto.
Dnevi od Lucije do božičnega dne ( 13.12.- 25.12.) vreme vseh mesecev za drugo leto povedo.
Grom in blisk o zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih.
Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska.
Grudna mraz in sneg, žita dosti vse povprek.
Jasno in svetlo na sveti večer, dobre letine je dost, če pa je oblačno in temno, žita ne bo.
Kadar v adventu jug hladi, drugo leto dosti sadja rodi.
Kakršen adventni most, takšen post.
Kakršno vreme na božični dan, tako bo še leto dan.
Kolikor bliže božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja.
Kolikor ivja se o božič na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori.
Lucija krajša dan.
O božiču zeleno, o veliki noči sneženo.
O božiču se spodobi malo snega in belega kruha.
O božiču zunaj na soncu, o veliki noči za pečjo.
Od božiča do Treh kraljev če gosta megla nastaja, bo veliko bolezni doma.
Po božiču gre dan gori, sneg doli.
Polna luna blizu božiča južno zimo nam da.
Prvi teden huda zima, osem tednov ne odkima.
Sapa ki na sveti večer piha, vse prihodnje leto ne odpiha.
Slaba bo letina, revščine vir, če mokrota moti božični večer.
Svetal božič bo dal jeseni poln kozarec.
Sveti dan vetrovno, ob letu bo sadja polno.
Sveti Tomaž sedi vsak mož doma.
Svetle božične noči z žitom temne, temne božične noči pa svetle.
Tepežki dan 28.12. oblačen, k letu ne boš lačen.
Zelen božič, bela velika noč.
